Delni Sončev mrk 29. marca 2025
Delni Sončev mrk 29. marca 2025
Igor Žiberna, Astronomsko društvo Orion, Maribor
Pojav Sončevega mrka je vezan na značilno razporeditev Sonca, Lune in Zemlje, pri čemer se Luna nahaja točno med Soncem in Zemljo. Lunino fazo pri kateri se to lahko zgodi imenujemo mlaj. Če bi bil to edini pogoj, bi lahko Sončev mrk na Zemlji opazovali ob vsakem mlaju oziroma vsakih 29,5 dni, kolikor potrebuje Luna za svojo pot okoli Zemlje med dvema zaporednima istima menama. Iz izkušenj pa vemo, da mrki niso tako pogost pojav. Vzrok za tiči v značilnostih kroženja Lune okoli Zemlje in kroženja Zemlje okoli Sonca.
Zemlja okoli Sonca potuje po ravnini, ki se imenuje ekliptična ravnina. Če bi bila ravnina kroženja Lune okoli Zemlje identična z ravnino ekliptike, bi Sončev mrk res nastopil ob vsakem mlaju. V resnici je krožnice Lune okoli Zemlje nagnjena glede na ravnino ekliptike za kot, ki znaša dobrih 5°. Za pojav Sončevega mrka je torej potreben še en pogoj: Lunina orbita mora v mlaju sekati ravnino ekliptike. Točko v kateri se to zgodi, imenujemo vozel. Kjer Luna prečka ekliptiko na svoji poti proti severni nebesni sferi je dvižni vozel, kjer pa Luna seka ekliptiko na poti proti jugu nastopi padni vozel.
Če bi bila Sonce in Luna točkasti telesi, bi do mrka prišlo le takrat, ko bi bila Sonce in Luna natančno v vozlu. Ker pa obe telesi vidimo pod zornim kotom okoli pol stopinje, lahko nastopi mrk tudi takrat, ko je Luna v bližini vozla in prav to se bo zgodilo ob marčevskem delnem Sončevem mrku. Vozla sta okoli pol leta narazen in trenutno mrki nastopajo spomladi in jeseni. Običajno 14 dni pred ali po Sončevem mrku nastopi tudi Lunin mrk. Par marčevskega delnega Sončevega mrka je bil popolni Lunin mrk, ki je nastopil 14. marca 2025 in je bil najlepše viden na območju vzhodnega Tihega oceana, Severne Amerike in večjem delu Južne Amerike.
Omenili smo že, da Sonce ni točkasto svetilo. Njeno zorno polje znaša okoli 30 ločnih minut, zato se poleg sence na površju Zemlje pojavlja tudi polsenca. Na lokacijah, kjer površje Zemlje prekrije senca, vidijo Sončev mrk kot popoln, na območjih s polsenco pa je mrk viden kot delni, pri čemer se proti robu polsence stopnja prekritosti Sonca z Luno zmanjšuje.
Sončev mrk 29. marca 2025 se bo v Mariboru začel ob 11:40 po srednjeevropskem času, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12:14. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka, ki bo znašala 11,3 %, kar pomeni, da bo Luna prekrila 11,3% Sončevega premera. V krajih zahodno od nas bo magnituda mrka še višja, proti vzhodu pa nižja. Višinski kot Sonca na višku mrka bo 47° nad matematičnim obzorjem. Konec mrka bo ob 12:48 po srednjeevropskem času. Sonce se bo v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije, zato bo opazovanje dokaj »udobno«.
Delni Sončev mrk bo sicer viden v večjem delu Evrope, razen na jugovzhodu Evrope (Grčija, Albanija, Bolgarija). Mrk bodo Lahko opazovali tudi na severnem Atlantskem oceanu, severozahodu Afrike in na severovzhodu Severne Amerike, najlepše pa bo viden na severovzhodu Kanade, kjer bo v okolici naselja Akulivik tudi največja magnituda mrka (93 %). Sonce bo v času mrka pri njih šele vzhajalo.
V naslednjih letih bomo v Sloveniji lahko opazovali še nekaj Sončevih mrkov. 12. avgusta 2026 bo Sonce v času delnega mrka pri nas zahajalo, zato bo opazovanje zelo okrnjeno. Nekoliko večjo magnitudo (62 %) bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027. 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 %, 20. marca 2034 pa 21 %. če naštejemo le nekatere. Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081, ko bo v Mariboru vrhunec mrka nastopil ob 8:47 po srednjeevropskem času. Popolno fazo mrka bomo pri nas takrat lahko občudovali 4 minute in 6 sekund.
Pri opazovanju Sončevega mrka moramo obvezno upoštevati vsa varnostna opozorila. Do našega očesa skozi Zemljino atmosfero poleg vidne svetlobe pride še del ultravijolične in infrardeče svetlobe, kar lahko na očesu pusti nepopravljive poškodbe. Sonce je zato varno opazovati le skozi za to pripravljene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. Razne druge rešitve filtrov kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno ne nudijo varnega načina opazovanja.
V Astronomskem društvu Orion bomo v primeru jasnega vremena tudi ob tem mrku organizirali javno opazovanje, ki bo potekalo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v Europarku. Z opazovanjem bomo začeli 11:30. Ob opazovanju bo potekala strokovna razlaga. Obiskovalci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Ker je aktivnost na Soncu še vedno velika, bomo najbrž lahko opazovali tudi pege na površju Sonca. Udeležba na opazovanju je seveda brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih.
